Mateja

Iz ljubiteljice živali v otroštvu sem zrasla v doktorico veterinarske medicine in preučevalko
bakterij, ki povzročajo bolezni pri živalih. Raziskovanje tuberkuloze pri domačih živalih me
je pripeljalo do naziva doktorica veterinarskih znanosti. Po več kot petnajstih letih
spoznavanja nevidnega živega sveta so me pritegnile nove mikro-razsežnosti, in sicer metoda
Feldenkrais, pri kateri najboljši učinek dajo ˝mikrometrski˝ gibi.
Iz občasne obiskovalke gora v družbi mojega očeta sem sredi najstniških let zrasla v strastno
alpinistko, alpinistično inštruktorico in inštruktorico športnega plezanja. Družinsko življenje
me je po petnajstih letih alpinistične obsedenosti speljalo na druge tire, zato imajo trenutno vsi
nazivi pripono ˝v mirovanju˝.
Nenehna potreba po pisnem izražanju, ki je izbruhnila v srednješolskih klopeh, me je privedla
do sodelovanja z različnimi tiskanimi mediji, sprva na področju alpinizma in gorništva, nato
veterinarske mikrobiologije in nenazadnje metode Feldenkrais. Dolgoletno uredniško delo pri

reviji Planinski vestnik, najstarejši slovenski reviji, ki še izhaja, je drugačna izkušnja, v kateri
pa uživam ravno tako kot v zlaganju besed v stavke.
Za to, da spoznavam neverjetne razsežnosti metode Feldenkrais, je kriva Nuša Romih, ki me
je spoznala s svetom majhnih, počasnih gibov. Pri prvem poskusu ji je sicer spodletelo, da bi
me navdušila za lagodno kotaljenje po tleh, šele slabo desetletje pozneje se mi je posvetilo,
kako dragocena je zapuščina dr. Mosheja Feldenkraisa. Leta 2015 sem začela obiskovati
delavnice v okviru Male šole metode Feldenkrais z Nušo Romih in jim ostala zvesta do danes.
Leta 2017 je napočil čas, ko sem zagrizla v nov izziv – štiriletni študij metode Feldenkrais na
ustanovi Feldenkrais Institut Wien (Dunaj, Avstrija). Leta 2018 sem pridobila licenco za
vodenje lekcij ozaveščanja skozi gibanje (Awareness Through Movement ® , ATM ® ) in začela
z vodenjem skupin v Ajdovščini in Postojni. Sem članica slovenskega in avstrijskega društva
učiteljev metode Feldenkrais.